Projekt "hiša gerchy"
Gre za enodružinsko hišo v štirih etežah, a dveh nadstropjih, s srednje velikimi in visokimi (2,84 m) prostori, z izjemo dnevnega prostora, ki je nekoliko večji in meri slabih 60 kvadratnih metrov. V pritlični etaži je kot del dnevnega prostora še kuhinja, jedilnica, terasa, manjša kopalnica in vetrolov. V pritližni etaži se nahaja servisni prostor (delavnica, pralnica ogrevalni sistem), komunikacijski prostor, garaža in poslovni prostor.

V drugem nadstropju (tretja etaža) sta dve sobi z dostopom na teraso, v najvišji etaži pa večja kopalnica, večnamenska soba (spalnica, garderobna omara) in multimedijska soba za hifi in domači kino. Skupna bivalna kvadratura s terasami je okrog 230 m2, pod streho je še 80 m2 "odlagalnega prostora".
 
 
 
Pametne odločitve
Multiroom audio. Centralni zvočni sistem. Poslušanje glasbe v kopalnici, na terasi in v garaži je prijetno. Krmiljenje s pametnim telefonom je priročno, za rezervo je tukaj še klasični FM sprejemnik.

Centralni sesalni sistem. Še posebej modula v kuhinji in garaži. Drobtine in žagovino enostavno posesaš. Prihrani čas.

Mehčalna naprava za vodo. Zmerna investicija prihrani kar nekaj čiščenja vodnega kamna. Tudi lastniki temnih vozil bi se strinjali (ako ne perejo z deževnico).

Ambientalna svetloba. Po prostorih so marsikje dekoracijske luči, večinoma skrite očem. Celo v tuš kabini. Zadostujejo za vsakodnevno svetlobo, tako da glavne luči redkeje gorijo.

Izbira svetil. Želja je bila po nenaporni svetlobi, kar pomeni klasično rumeno barvo (2700K - klasična žarnica z Wolframovo nitko). Zaradi tega je bila izbira svetil zelo dolgotrajen in mučen proces. LED svetila so večinoma hladnejših barv (od 3000K naprej, pa še tu je spekter svetlobe drugačen), predvsem pa pri spuščenih stropovih lahko nastopi težava pri kasnejših okvarah. Na primer, ko v mavčni strop odrežeš odprtino za luč, ta pa se po nekem času pokvari, bo potrebna menjava z novo. Ki pa ni nujno, da bo istega premera/debeline. Zato je bila izbira svetil z (varčnimi) žarnicami še kako dobrodošla. Namig: pri izbiri poleg temperature barve (K) preverite tudi CRI indeks. Ta mora biti čim višji. Neonske luči, na primer, imajo visokega.

Klasična nizkoenergijska gradnja. Temeljita pasivna gradnja je zavajanje. Ne splača se. Investicija je precejšnja, prihranek pa premajhen, da bi se povrnila v eni življenjski dobi. Denar raje namenite stvarem, ob katerih boste res uživali vsak dan.

Les. Lep je, diši, prijeten je na otip, topel. Pa še izolator je. Moj moto je, da se na stvareh, ki se ne dajo enostavno zamenjati, ne varčuje. Lesena okna, lesena tla, masivna vrata. Prijetno s koristnim. Oljen parket je na dotik prijetnejši. Res pa je, da terja vzdrževanje vsakih nekaj let.

Keramika. Je manj prijetna od lesa, a veliko hvaležnejša. Za občutljive prostore zato primernejša. Kuhinja je ena izmed njih, kjer se ponavadi - ker je pogosto v sklopu dnevnega prostora - večina odloči za parket. Ta pa se zaradi obremenitev, ki jih je pri kuhi in peki precej, lahko hitro obrabi. Enako velja za stopnice. Lesene so lepe, a se robovi z leti lahko hitro obrabijo.
 
 
 
Kaj bi storil drugače?
S tem se gotovo sreča marsikateri graditelj. Čeprav si vse življenje prizadevam, da bi se učil na napakah drugih, sem vendarle zabeležil nekaj stvari, ki bi jih ob ponovnem poskusu najbrž napravil drugače.

Več svetlobe. Lega parcele je, kakršna je, ampak v zadnjem času so moderne majhne line namesto velikih steklenih površin. Vse za izolativnost. No, danes bi zagotovo izbral več steklenih površin. Torej večja in bolj "strateško" nameščena okna.

Izolacija okenskih odprtin + žaluzije. Sicer so monterji pri vgradnji oken praktično povsod uporabili stirodur, bi to lahko storili že zidarji pri opažanju. Prav tako bi namesto opečnatih izbral betonske preklade, kamor bi na zunanjo stran dal stirodur - za zmanjšanje toplotnega mosta pri morebitni vgradnji zunanjih žaluzij. Za te se nisem odločil iz povsem praktičnih razlogov: čiščenje. Pa tudi investicija ni trivialna. Za tretjino zneska se dobi klimatizacija, ki bolje regulira notranjo temperaturo.

Vgradnja oken.
Po ometih, če je možno. Bistveno manj prahu, čiščenja, možnosti poškodb, itn.

Notranje okenske police. Vgraditi med nanosom ometov, da se ne vidijo sledi naknadne vgradnje. Velja za primer, če se ne odločite za kitanje sten pred beljenjem. Jaz se nisem, saj še nisem videl primera, ko bi bile pokitane povsem ravno, zato za kitanje nima smisla plačevati. Grobi zaključni sloj tudi bolje vpliva na akustiko prostora (manj odmevanja).

Instalacijske cevi in zaščita.
Če elektro instalacij niste zaupali arhitektu, velja ob lastnem načrtovanju čim več cevi spraviti že v temeljno ploščo. To je mini nasvet v primerjavi z zaščito, ki je za vse instalacije koristna pri izdelavi ročnih ometov. Nekateri cevi obbetonirajo, kar je gotovo najbolje s stališča mehanske zaščite, je pa zato oteženo polaganje stiropora in pri manjši debelini izolacije lahko pomeni toplotno izgubo. Cevi bi enostano prekril s folijo ali s kakšno drugo zaščito in si prihranil 14 dni čiščenja, razbijanja, sesanja ... Je pa res, da sem pretiraval z natančnostjo pri polaganju stiropora.

Instalacije. Od viška glava ne boli. In to drži. Vedno pride kakšna novejša rešitev ali nekaj, na kar v danem trenutku nismo pomislili. Zato je smiselno na različne lokacije namestiti prazne instalacijske cevi. Meni bi prišle prav, ko je bilo potrebno na zunanjo steno namestiti tipalo temperature za regulacijo talnega ogrevanja. Ali za dodaten termostat v mansardi. Ali pa za zunanjo osvetljavo na vseh straneh hiše. K sreči s kabli nisem varčeval, tako da se je z minimalno improvizacijo zadeva enostavno rešila. Ampak če bi delal znova, bi na vsak konec hiše povlekel prazno rebrasto cev in jo speljal do ustrezne omarice.

Robniki okrog hiše so bili položeni precej zgodaj, pred notranjimi ometi. To je pomenilo dodatno zaščito, najbolj kritični pa so odmiki zaradi debeline fasade in končne višine zunanje ureditve. Sicer smo upoštevali vse, ampak veliko boljša odločitev je, da se položijo čisto na koncu. Je pa res, da so na nek način del drenažnega sistema. Kasnejša ureditev drenaže pa bi nekoliko otežila izvedbo vseh priklopov, ki v objekt prihajajo od zunaj.

Debelina fasade. Je ne bi spremenil (15 cm). A standardi za pasivno gradnjo so po mojem mnenju pretiravanje. 12-14 cm je povsem dovolj za sodobno gradnjo. Nasvet: debelina naj bo dorečena pred zunanjo ureditvijo, da se lahko uskladijo vsi detajli okolice.

Rezervoar za deževnico. Plastičen. Sicer sem bil omejen s prostorom, zato sem na dvorišče namestil 3-krat po dva betonska jaška, skupaj 6, ki "držijo" 4700 litrov vode. Jašek stane 40 €, kar pomeni 240 €. Preko je potrebno zabetonirati ploščo, jo armirati, vstaviti pokrove, ki morajo zdržati tudi tovorna vozila. Kar znese nadaljnih 1000 €. Plus, te jaške je potrebno zatesniti - jih od znotraj premazati z vodoodpornim premazom Spet 100 € in kup dela. Če ni potrebe po povoznih jaških - je plastika še toliko bolj uporabna.

Shramba. Ne vem, kje je ušla. Škoda, da je ni, prišla bi prav. Zato je sicer več omar (dovolj za vsa živila), ampak v shrambi lahko večino časa z oknom reguliraš temperaturo.

Klet. Pogrešam jo, ker bi podkletil pol hiše in manjši del namenil shrambi, večji pa poslušalnici. Na začetku se zanjo nisem odločil zaradi potencialnih težav z vodo.

Nadometna pipa v kuhinji. Boljša je kot tista, nameščena v korito. Lažje čiščenje, več manevra.

Epoksi v garaži. Izgleda super. Manj lepo izgledajo stiki s horizontalnimi stenami, ki so iz poliuretanske mase. Zaobljene robove (podobno kot linolej) odsvetujejo zaradi temperaturnih razlik. Še iščem rešitev, čeprav sem z estetiko garaže že tako pretiraval. Protizdrsni posip dobro opravlja funkcijo, je pa veliko težji za čiščenje, sploh pozimi. Potrebno je drgniti s sirkovo krtačo in potem še fino obrisati. Zelo verjetno bi keramika naslednjič bila višje na lestvici.
 
 
 
Uporabni dokumenti
Dokumenti, ki lahko imajo uporaben pomen:
Izračun izolacije (debelina, lambda vrednosti)
Detajl drenaže
Različne verzije izolacije estriha v prostorih
Shema talnega ogrevanja po prostorih
 
 
 
Informacije & kontakt:
Tomaž
gt@perfegt.com
 
 
avtorjeva osebna stran:
www.gt.si
 
   
 
produkcija: