| Projekt
"hiša gerchy" |
 |
 Gre
za enodružinsko hišo v štirih etežah, a dveh
nadstropjih,
s srednje velikimi in visokimi (2,84 m) prostori,
z izjemo dnevnega prostora, ki je nekoliko večji
in meri slabih 60
kvadratnih metrov. V pritlični etaži je kot del
dnevnega prostora še kuhinja, jedilnica, terasa,
manjša kopalnica in vetrolov. V pritližni etaži
se nahaja servisni prostor (delavnica, pralnica
ogrevalni sistem), komunikacijski prostor,
garaža in poslovni prostor.
V drugem nadstropju (tretja etaža) sta dve sobi
z dostopom na teraso, v najvišji etaži pa večja
kopalnica, večnamenska soba (spalnica, garderobna
omara) in multimedijska soba za hifi in domači
kino. Skupna bivalna kvadratura s terasami je
okrog 230 m2, pod streho je še 80 m2 "odlagalnega
prostora". |
| |
| |
| |
| Pametne odločitve |
|
Multiroom
audio. Centralni
zvočni sistem. Poslušanje glasbe v kopalnici,
na terasi in v garaži je prijetno. Krmiljenje
s pametnim telefonom je priročno, za rezervo
je tukaj še klasični FM sprejemnik.
Skriti kabli. Ta del sicer sodi
med moj princip, pa tudi povezave
z ljubiteljstvom
do audia ne skrivam, ampak lepo je pogledati prostore
z veliko opreme, kjer se kabli ne vidijo. Pri
gradnji
je za to potrebnega le malo truda in razmišljanja
(priprava praznih cevi ali drugih odprtin). Pri
sodobni gradnji je komunikacijski prostor praktično
nujen (stičišče UTP kalov, modemi, videonadzor,
domofon, alarmni sistem, centralni zvočni sistem
...). Idealno je, da je skrit in/ali dostopen
od zadaj. Celo v kopalniški predalnik sem skril
vtičnico, da se fen lahko uporablja kar iz predala
... :-)
Audio/kino soba. Multimedijske
sobe v sodobnih domovih danes niso več redkost,
omogočajo izolirano sprostitev in manj skrbi/kompromisov
pri postavitvi
tehnične opreme. Za ljubitelje/fanatike dobrega
zvoka in slike pa so itak nujne.
Centralni sesalni sistem. Še
posebej modula v kuhinji in garaži. Drobtine
in žagovino enostavno
posesaš. Prihrani čas.
Mehčalna naprava za vodo. Zmerna
investicija prihrani kar nekaj čiščenja vodnega
kamna. Tudi
lastniki temnih vozil bi se strinjali (ako ne
perejo z deževnico).
Ambientalna svetloba. Po prostorih so marsikje
dekoracijske luči, večinoma skrite očem. Celo
v tuš kabini. Zadostujejo za vsakodnevno svetlobo,
tako da
glavne luči
redkeje gorijo.
Izbira svetil. Želja je bila
po nenaporni svetlobi, kar pomeni klasično rumeno
barvo (2700K - klasična
žarnica z Wolframovo nitko). Zaradi tega je
bila izbira svetil zelo dolgotrajen in mučen
proces. LED
svetila so večinoma hladnejših barv (od 3000K
naprej, pa še tu je spekter svetlobe drugačen),
predvsem pa pri spuščenih stropovih lahko nastopi
težava pri
kasnejših okvarah. Na primer, ko v mavčni
strop odrežeš odprtino za luč, ta pa se po nekem
času pokvari, bo potrebna menjava z novo. Ki
pa ni nujno, da bo istega premera/debeline.
Zato je bila izbira svetil z (varčnimi) žarnicami
še kako dobrodošla. Namig: pri izbiri poleg
temperature barve (K) preverite tudi CRI indeks.
Ta mora biti
čim višji. Neonske luči, na primer, imajo visokega.
Klasična nizkoenergijska gradnja. Temeljita
pasivna gradnja je zavajanje. Ne splača se.
Investicija
je precejšnja, prihranek pa premajhen, da bi
se povrnila v eni življenjski dobi. Denar raje
namenite stvarem, ob katerih boste res uživali
vsak dan.
Predpriprava za klimatizacijo. Načeloma
je hlajenje bolj izjema kot pravilo, a dolgoročno
gledano, utegne priti prav. V kino sobi je zaradi
opreme v poletnih dneh lahko zelo toplo. Če
se ogrevate s TČ,
je predpriprava še toliko bolj
smiselna.
Les. Lep je, diši, prijeten
je na otip, topel. Pa še izolator je. Moj moto
je, da se na stvareh, ki se ne dajo enostavno
zamenjati,
ne varčuje.
Lesena okna, lesena tla, masivna vrata. Prijetno
s koristnim. Oljen parket je na dotik prijetnejši.
Res pa je, da terja vzdrževanje vsakih nekaj
let.
Keramika. Je manj prijetna
od lesa, a veliko hvaležnejša. Za občutljive
prostore zato primernejša. Kuhinja
je ena izmed njih, kjer se ponavadi - ker je
pogosto v sklopu dnevnega prostora - večina
odloči za parket. Ta pa se zaradi obremenitev,
ki jih je pri kuhi in peki precej, lahko
hitro obrabi. Enako velja za stopnice. Lesene
so lepe, a se robovi z leti lahko hitro obrabijo.
Skriti žlebovi. Ni 100 % preverjena
rešitev, ker dostopa ni, a je izvedba z malce truda
zanesljiva in enostavna. Žleb pod fasado naj bo
plastičen in namesto izolacije navzven, naj bo
ta raje med žlebom in steno (zidakom). Tako bo
možnost kondenza minimalna. Na vrhu so priporočljive
mreže oz. zaščita za večje predmete, ki bi utegnilli
žleb zamašiti (listje, živalice ...) |
| |
| |
| |
| Kaj bi
storil drugače? |
|
S tem
se gotovo sreča marsikateri graditelj. Čeprav
si
vse življenje prizadevam, da bi se učil na napakah
drugih, sem vendarle zabeležil nekaj stvari,
ki
bi jih ob ponovnem poskusu najbrž napravil drugače.
Več svetlobe. Lega parcele
je, kakršna je, ampak v zadnjem času so moderne
majhne line namesto velikih steklenih površin.
Vse za izolativnost. No, danes bi zagotovo izbral
več steklenih površin. Torej večja in bolj "strateško"
nameščena okna.
Izolacija
okenskih odprtin + žaluzije. Sicer
so monterji pri vgradnji oken praktično povsod
uporabili
stirodur,
bi to lahko storili že zidarji pri opažanju.
Prav tako bi namesto opečnatih izbral betonske
preklade,
kamor bi na zunanjo stran dal stirodur - za
zmanjšanje toplotnega mosta pri morebitni vgradnji
zunanjih žaluzij. Za te se nisem odločil iz povsem
praktičnih razlogov: čiščenje. Pa tudi investicija ni trivialna.
Za tretjino zneska se dobi klimatizacija, ki
bolje regulira notranjo temperaturo.
Vgradnja oken. Po ometih, če je možno.
Bistveno manj prahu, čiščenja, možnosti poškodb,
itn.
Notranje okenske police.
Vgraditi med nanosom ometov, da se ne vidijo
sledi naknadne vgradnje.
Velja za
primer, če se ne odločite za kitanje sten pred
beljenjem. Jaz se nisem, saj še nisem videl primera,
ko bi bile pokitane povsem ravno, zato za kitanje
nima smisla plačevati. Grobi zaključni sloj tudi
bolje vpliva na akustiko prostora (manj odmevanja).
Instalacijske cevi in zaščita. Če elektro
instalacij niste zaupali arhitektu, velja ob
lastnem načrtovanju
čim več cevi spraviti že v temeljno ploščo. To
je mini nasvet v primerjavi z zaščito, ki je
za
vse instalacije koristna pri izdelavi ročnih
ometov. Nekateri cevi obbetonirajo, kar je gotovo
najbolje
s stališča mehanske zaščite, je pa zato oteženo
polaganje stiropora in pri manjši debelini
izolacije
lahko pomeni toplotno izgubo. Cevi bi enostano
prekril s folijo ali s kakšno drugo zaščito
in
si prihranil 14 dni čiščenja, razbijanja, sesanja
... Je pa res, da sem pretiraval z natančnostjo
pri polaganju stiropora.
Instalacije. Od viška glava
ne boli. In to drži. Vedno pride kakšna novejša
rešitev ali nekaj, na kar v danem trenutku nismo
pomislili. Zato je smiselno na različne lokacije
namestiti prazne instalacijske cevi. Meni bi
prišle prav, ko je bilo potrebno na zunanjo steno
namestiti tipalo temperature za regulacijo talnega
ogrevanja. Ali za dodaten termostat v mansardi.
Ali pa za zunanjo osvetljavo na vseh straneh
hiše.
K
sreči
s kabli
nisem varčeval,
tako da se je z minimalno improvizacijo zadeva
enostavno rešila. Ampak če bi delal znova, bi
na vsak konec
hiše povlekel prazno rebrasto cev in jo speljal
do ustrezne omarice.
Robniki okrog hiše so bili položeni
precej zgodaj, pred notranjimi ometi. To je pomenilo
dodatno
zaščito, najbolj kritični pa so odmiki zaradi
debeline fasade in končne višine zunanje ureditve.
Sicer smo upoštevali vse, ampak veliko boljša
odločitev je, da se položijo čisto
na koncu. Je pa res, da so na nek način del drenažnega
sistema. Kasnejša ureditev drenaže pa bi nekoliko otežila izvedbo
vseh priklopov, ki v objekt prihajajo od zunaj.
Debelina fasade. Je ne bi spremenil
(15 cm). A standardi za pasivno gradnjo so po
mojem mnenju
pretiravanje.
12-14 cm je
povsem dovolj za sodobno gradnjo. Nasvet: debelina
naj bo dorečena pred zunanjo ureditvijo, da se
lahko uskladijo vsi detajli okolice.
Rezervoar za deževnico. Plastičen.
Sicer sem bil omejen s prostorom, zato sem na
dvorišče namestil 3-krat po dva betonska jaška,
skupaj 6, ki "držijo" 4700 litrov vode.
Jašek stane 40 €, kar pomeni 240 €. Preko je potrebno
zabetonirati ploščo, jo armirati, vstaviti pokrove,
ki morajo zdržati tudi tovorna vozila. Kar znese
nadaljnih 1000 €. Plus, te jaške je potrebno zatesniti
- jih od znotraj premazati z vodoodpornim premazom
Spet 100 € in kup dela. Če ni potrebe po povoznih
jaških - je plastika še toliko bolj uporabna.
Shramba. Ne vem, kje je ušla. Škoda, da je ni,
prišla bi prav. Zato je sicer več omar (dovolj
za vsa živila), ampak v shrambi lahko večino
časa z oknom reguliraš temperaturo.
Klet. Pogrešam jo, ker bi podkletil
pol hiše in manjši del namenil shrambi, večji
pa poslušalnici. Na začetku se zanjo nisem odločil
zaradi potencialnih težav z vodo.
Nadometna pipa v kuhinji. Boljša je kot tista,
nameščena v korito. Lažje čiščenje, več manevra.
Epoksi v garaži. Izgleda super.
Manj lepo izgledajo stiki s horizontalnimi stenami,
ki so iz poliuretanske mase. Zaobljene robove
(podobno kot linolej) odsvetujejo zaradi temperaturnih
razlik. Še iščem rešitev, čeprav sem z estetiko
garaže že tako pretiraval. Protizdrsni posip
dobro opravlja funkcijo, je pa veliko težji za
čiščenje, sploh pozimi. Potrebno je drgniti s
sirkovo krtačo
in potem še fino obrisati. Zelo verjetno bi keramika
naslednjič bila višje na lestvici. |
| |
| |
| |
| Uporabni
dokumenti |
|
| Dokumenti,
ki
lahko imajo uporaben pomen: |
| • Izračun
izolacije (debelina, lambda vrednosti) |
| • Detajl
drenaže |
| • Različne
verzije izolacije estriha v prostorih |
| • Shema
talnega ogrevanja po prostorih |
| |
| |
|
|
